Kaj je sladkorna bolezen?
Sladkorna bolezen je presnovna motnja, za katero je značilna stalno zvišana vrednost glukoze v krvi. Gre torej za stanje kronične hiperglikemije, kjer beta celice trebušne slinavke oziroma pankreasa ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito izrabiti. Glukozi iz hrane, je tako otežen prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati.
Poleg motnje v presnovi ogljikovih hidratov je pri sladkorni bolezni značilna tudi motnja presnove beljakovin in maščob kar je prav tako posledica nepravilnega izločanja in delovanja hormona inzulina.
Po zadnjih podatkih živi v svetu 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, v Sloveniji ima sladkorno bolezen kar 8 % vseh prebivalcev. Na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi, ki je višja od 7 mmol/l na tešče, oziroma 11 mmol/l po hranjenju, ali v kateremkoli delu dneva.
Sladkorno bolezen delimo na dva tipa in sicer predvsem glede na njen nastanek. Poznamo sladkorno bolezen tipa 1, ki je od inzulina odvisna sladkorna bolezen in sladkorno bolezen tipa 2.
Sladkorna bolezen tipa 1
Sladkorna bolezen tipa 1 se ponavadi pojavi v otroštvu in mladosti, največkrat v puberteti oziroma do 30. leta starosti. Pri tem tipu sladkorne bolezni gre za uničenje beta celic v trebušni slinavki, katere osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove oziroma genetske nagnjenosti in vplivov iz okolja.
Kot sprožilni dejavnik iz okolja se najpogosteje omenja virusna okužba, ki ji sledi insulinitis, ki se kaže kot infiltracija Langerhansovih otočkov s T limfociti. Pri tem tipu sladkorne bolezni je zdravljenje z inzulinom nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injiciranjem potrebno nadomeščati do konca življenja.
Sladkorna bolezen tipa 2
Na drugi strani pa poznamo sladkorno bolezen tipa 2, ki pa je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, ki jo ima približno 90% vseh diabetikov. Pri tem tipu bolezni gre za okvaru beta celic ali pa zmanjšano občutljivost tarčnih celic na hormon inzulin.
Pri zmanjšani občutljivosti gre za motnjo vezave inzulina na receptor, za zmanjšano število receptorjev ali za motnje v transportu glukoze, lahko gre tudi za kombinacijo vseh naštetih vzrokov.
Ta tip bolezni se pojavi ponavadi v srednjih letih ali kasneje, veliko možnost za obolelost pa imajo ljudje s povečano telesno težo. Pri tem tipu bolezni za zdravljenja običajno zadoščajo sladkorna dieta in antidiabetične tablete, vendar pa je ob povečani telesni teži, potrebno le to zmanjšati.
Prehranske smernice pri sladkorni bolezni
Kot smo omenili na začetku pa je v vseh primerih sladkorne bolezni potrebno upoštevati prehranske smernice za sladkorne bolnike, saj gre za osnovno metodo zdravljenja vseh tipov
sladkorne bolezni. V osnovi govorimo o zdravi in varovalni prehrani, ki je primerna tudi za zdrave ljudi brez sladkorne bolezni, vendar je upoštevanje diete za diabetike še toliko bolj
pomembno. Cilj zdravega prehranjevanja diabetika je izboljšanje presnove in preprečevanje
zapletov sladkorne bolezni.
Sladkorni bolnik naj tako v svojo prehrano vključi veliko zelenjave in polnovrednih žitnih izdelkov, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, ki pomagajo pri obvadovanju krvnega sladkorja. Na jedilniku naj bo sveža in zamrznjena zelenjava vseh vrst, predvsem pa cvetača, brokoli, zelje, ohrovt, paradižnik, čebula, špinača in blitva. Odlična izbira so tudi stročnice kot so fižol, leča, čičerika in stročji fižol.
Prav tako naj bodo v jedilnik vključena polnovredna žita, saj so to tudi živila, ki se počasneje prebavljajo, vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in ohranjajo raven krvnega sladkorja enakomerno. Sladkorni bolniki torej uživajte žita kot so ajdova kaša, ješprenj, ovseni kosmiči, prosena kaša, polnozrnati kruh, rjavi riž, kvinojo in kuhan krompir v zmernih količinah.
Izogobati se je potrebno belemu kruhu in kosmičem z dodanim sladkorjem. Sadje je na jedilniku prav tako dovoljeno, v zmernih količinah, najbolj priporočljivo je jagodičevje, ki vsebuje malo naravnega sladkorja, a obilico vitaminov in antioksidantov.
Seveda se je potrebno izogniti sadnim sokovom in sladkanim pijačam, saj le te nevarno povišujejo krvni sladkor. Ker imajo sladkorni bolniki povečano tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter so bolj občutljivi na vnos holesterola, se svetuje uživanje manj mastnih mlečnih izdelkov in pustega mesa. Izbirajte naravne jogurte in ne sadnih, saj imajo ti ponavadi dodane ogromne količine sladkorja.
Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi znižanju uživanja transmaščob, zato je nujno znižati vnos predelane in procesirane hitre hrane, raznih pekovskih izdelkov kot so torte, pecivo in keksi. Izogibati se je potrebno tudi ocvrte in mastne hrane, prav tako alkoholu.
Primer jedilnika za diabetike
Primeri obrokov
Zajtrk: ovseni kosmiči z manj mastnim navadnim jogurtom in malinami
Malica: lonček manj mastne skute in pest lešnikov
Kosilo: kos bele ribe na žaru, kuhana zelenjava in kuhan krompir ter solato.
Popoldanski prigrizek: košček polnozrnatega kruha s sirnim namazom in jabolkom
Večerja: zelenjavna enoločnica s pustim mesom
Hrana sladkornega bolnika je pravzaprav zdrava in varovalna hrana, ki bistveno ne odstopa od splošnih priporočil prehranjevanja.
Z uživanjem rednih in zmernih obrokov, veliko zelenjave in polnovrednih živil, pustega mesa in manj mastnih mlečnih izdelkov, bo vaša sladkorna bolezen pod nadzorom.
